O BARKI

Bracera

Bracera je včasih bila – kot v monografiji Tradicionalna plovila Istre omenja Slobodan Simič Sime – zelo razširjeno tradicionalno plovilo po vsem Jadranu in Sredozemlju, namenjeno predvsem prevozu tovora. Na severnem Jadranu so bracere prevažale premog, pesek, les in drug gradbeni material ter kmetijske pridelke. V novejšem času so namenjene turističnemu prevozu potnikov.

Izvor imena »bracera« ni povsem jasen. Nekateri raziskovalci ga povezujejo s hrvaškim otokom Brač, drugi z velikostjo plovila, ki omogoča upravljanje z vesli oziroma ročno (italijansko: »con braccia«, z rokami). Težko je določiti tudi natančen izvor bracere in njene predhodnike. Sodeč po konstrukciji in obliki barke lahko trdimo, da so prve bracere zgradili v 17. stoletju.

Bracera Meja
Bracera Meja sodi med istrske bracere, ki so se od dalmatinskih razlikovale po obliki in velikosti ter deloma po namembnosti. Kot opisuje Uroš Hribar, kustos za tehniško dediščino v Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran, so bile bracere s področja Istre in Kvarnerja praviloma daljše in tudi po nosilnosti večje ter namenjene izključno prevozu tovora. Drugače kot dalmatinske bracere jih niso nikoli uporabljali za ribolov. Po konstrukciji, obliki in opremi so istrske bracere sorodne trabakoli, od katere jih loči zgolj število jamborjev. Konstrukcija je zelo masivna in močna ter tako prilagojena delovnim plovilom za prevoz tovora. Za obliko sta značilna zaobljena premec in krma ter zelo "škatlasta" oblika osrednjega dela trupa, s katerim so dosegli kar največji prostor, namenjen skladiščenju tovora. Že pred drugo svetovno vojno so začeli vgrajevati notranje pogonske motorje ter opuščati jadra in jadrovno opremo.

Bracera Meja je bila narejena leta 1926 v ladjedelnici Mali Lošinj. Njena dolžina je 14,50 m, širina pa 4,70 m. Grajena je iz lesa, ki je zaščiten z značilno modro barvo. Njen sedanji namen uporabe je gospodarski, prevažati sme do 52 oseb. Njena bruto tonaža je 20,18 tone. Vgrajen ima vgrajen dieselski motor Aifo, model Iveco 8361M16, moči 107,00 KW, ki je bil izdelan leta 1990. Do decembra 2021 je bil njen lastnik Fredi Gorjan, zdaj je Ambrož Jakop.